PREOBLIKOVANJE IZOBRAŽEVANJA

Ipsos je izvedel zanimivo globalno raziskavo o ODNOSU LJUDI DO IZOBRAŽEVANJA. 
Poseben poudarek je raziskava namenila vlogi tehnologije, umetne inteligence in pametnih telefonov. V to obsežno raziskavo je bilo vključenih 30 držav in 23.754 odraslih, mlajših od 75 let. Zbiranje podatkov je potekalo na spletu med 21. junijem in 5. julijem 2024, kar je zagotovilo širok in raznolik nabor perspektiv.
Nekaj ključnih ugotovitev iz raziskave navajam v nadaljevanju:

GENERACIJSKO DOJEMANJE
Baby boomerji (rojeni pred letom 1959) izstopajo kot generacija, ki najverjetneje verjame, da je odraščanje danes veliko večji izziv v primerjavi s preteklostjo. Ta občutek poganjajo dejavniki, kot so večji akademski pritiski, digitalizacija družbenih interakcij in gospodarske negotovosti. Takšno dojemanje poudarja potrebo po izobraževalnih in socialnih politikah, ki obravnavajo vse te skrbi generacij.

KAKOVOST IZOBRAŽEVANJA
Zaznavanje kakovosti izobraževanja se med državami zelo razlikuje, brez neposredne korelacije z rezultati PISA. Medtem ko so nekatere države z nižjimi rezultati PISA bolj zadovoljne s svojimi izobraževalnimi sistemi, druge z višjimi rezultati izražajo nezadovoljstvo. To neskladje kaže, da imajo kulturni dejavniki, nacionalne izobraževalne prioritete in družbene vrednote ključno vlogo pri oblikovanju teh zaznav.

PRIORITETE STARŠEV
Ipsosova raziskava poudarja, da starši dajejo prednost dejavnikom, kot sta disciplina in splošno dobro počutje svojih otrok, pred uspehom na izpitih/testih. To kaže na premik k bolj celostnemu pristopu izobraževanja, kjer sta čustveni in socialni razvoj enako pomembna kot akademski dosežki. Takšne prednostne naloge lahko vplivajo na prihodnje izobraževalne reforme in razvoj bolj uravnoteženih učnih načrtov.

POGLED NA UMETNO INTELIGENCO
Leto dni po vzponu generativne umetne inteligence je javno mnenje vse bolj razdeljeno. Podpora prepovedi ChatGPT v šolah se je povečala na 36% z 29% v lanskem letu, zlasti v Kanadi, Franciji in Avstraliji. To povečanje odraža vse večjo zaskrbljenost glede etičnih posledic, morebitne zlorabe in vpliva umetne inteligence na učne procese. Nasprotno pa države, kot so Turčija, Tajska in Japonska, manj podpirajo takšne prepovedi, kar kaže na različne stopnje sprejemanja in zaupanja v tehnologije AI v različnih regijah.

NARAŠČAJOČ DVOM V NOVE TEHNOLOGIJE
Dvom glede vpliva tehnologije na izobraževanje vse bolj narašča. Večina držav podpira prepoved uporabe družbenih medijev otrokom, mlajšim od 14 let, zaradi pomislekov glede duševnega zdravja, spletnega ustrahovanja in odvračanja pozornosti od akademskih dejavnosti. Ta dvom poudarja potrebo po uravnoteženi in regulirani integraciji tehnologije v izobraževalne kontekste.

POZITIVNI POGLEDI STARŠEV
Starši s šoloobveznimi otroki imajo običajno bolj pozitiven pogled na kakovost izobraževanja. Prepričani so tudi, da šole uspešno sprejemajo raznolikost in tehnologijo. Pozitiven odnos morda izhaja iz neposrednih izkušenj z inovativnimi izobraževalnimi praksami, ki skrbijo za raznoliko šolsko populacijo.

Poročilo raziskave najdete tukaj.

Kakšna bo pot prihodnosti izobraževanja…
Izobraževalna politika se mora usmeriti v sam razvoj in izvajanje reševanja nastale generacijske situacije. To pomeni, da je potrebno ustvariti podporne sisteme, ki bodo prilagojeni izzivom s katerimi se soočajo različne starostne skupine. V izobraževalni proces bo potrebno vključiti dejavnosti, ki bodo spodbujale medgeneracijsko razumevanje in podporo.
Upoštevanje kulturnih in družbenih vrednot je ključno pri ocenjevanju in reformi izobraževalnih sistemov in vpliva predvsem na samo kakovost izobraževanja. To pomeni, da se izobraževalne reforme ne bi smele osredotočati le na izboljšanje standardiziranih rezultatov testov, ampak predvsem na obravnavanje kulturnih in družbenih potreb in pričakovanj prebivalstva.
Starši namenjajo prednost dejavnikom, kot sta disciplina in splošno dobro počutje svojih otrok, pred uspehom na izpitih/testih. To kaže na premik k bolj celostnemu pristopu izobraževanja, kjer je čustveni in socialni razvoj enako pomemben kot akademski uspeh.
Prihodnje izobraževalne reforme se bodo morale bolj osredotočiti na čustveni in socialni razvoj posameznika. To bi lahko vključevalo vključitev programov socialno-čustvenega učenja v kurikulum, zagotavljanje podpore za duševno zdravje in ustvarjanje šolskega okolja, ki spodbuja splošno dobro počutje.

…in kje bo mesto umetni inteligenci?
Iz rezultatov raziskave je razvidno, da javno mnenje o uporabi umetne inteligence v izobraževanju narašča. Za upravljanje integracije umetne inteligence v izobraževanje bodo potrebne jasne etične smernice in politike. To vključuje razvoj okvirov, ki obravnavajo zasebnost podatkov, možnost pristranskosti in vlogo umetne inteligence pri dopolnjevanju in ne nadomeščanju ali zamenjavi učiteljev. 
Za vključevanje nove tehnologije v izobraževanje je potreben uravnotežen pristop. To pomeni, da pristop potrebuje jasne predpise, ki varujejo duševno in čustveno zdravje mlajših šolarjev, hkrati pa izkoriščajo prednosti tehnologije v izobraževalne namene. Šole bodo v program  morale vključiti tudi programe digitalne pismenosti, ki učijo odgovorno in varno uporabo tehnologije. Pomembno se bo osredotočiti na ustvarjanje takih okolij, ki podpirajo splošni razvoj učencev in jih pripravljajo na akademske in življenjske izzive. 
Povratne informacije staršev lahko pozitivno spodbujajo nadaljnje inovacije in vključujoče prakse v izobraževanju. Šole in oblikovalci politik bi morali še naprej sodelovati s starši, zbirati njihove informacije in opažanja in jih uporabiti za krepitev izobraževalnih strategij in politik, ki  koristijo celotni šolski skupnosti.