Skrb za zdravje in zdravstveno oskrbo: ŠEST LET NARAŠČAJOČE TESNOBE IN NUJNE POTREBE PO REFORMI

Pred vami je Ipsosova globalna raziskava o stopnji zaskrbljenosti za zdravje in zdravstveno oskrbo med prebivalci v 31-ih državah sveta. Raziskava vključuje tudi rezultate zadnjih šestih let, zadnja raziskava pa se je izvajala v juliju in avgustu 2024 in je vključevala 23.667 anketirancev, starejših od 16 let. 

Duševno zdravje je postalo primarno zdravstveno vprašanje, pri čemer ga je 45% vprašanih označilo za največjo skrb – kar je precejšnje povečanje deleža v primerjavi  z letom 2018  (27%). Povečana zaskrbljenost med prebivalci kaže na dolgoročni vpliv pandemije COVID-19 na ozaveščenost o duševnem zdravju, predvsem med mlajšimi generacijami in ženskami. To zavedanje se odraža v različnih demografskih skupinah, pri čemer ženske Generacija Z (55%) kažejo bistveno večjo zaskrbljenost v primerjavi z moškimi (37%).

Drugi pomembni zdravstveni problemi, ki med anketiranimi vzbujajo zaskrbljenost, so rak (38%), stres (31%), debelost (26%) in zloraba drog (21%). 

Percepcija raka kot glavnega zdravstvenega problema se je zmanjšala in to celo v državah z visoko stopnjo pojavnosti. Zmanjšanje zaskrbljenosti zaradi raka lahko kaže na potrebo po ponovni osredotočenosti na ozaveščanje o raku in preventivnih ukrepih, zlasti zaradi zmanjšanega števila presejalnih testov raka v času pandemije.

Medtem ko 44% anketirancev ocenjuje kakovost svoje zdravstvene oskrbe kot dobro, je opazen upad v primerjavi z obdobjem vrhunca pandemije, ki je leta 2021 znašal 53%. Kar 64% anketirancev meni, da so njihovi zdravstveni sistemi preobremenjeni, z 82% vodi Velika Britanija. Mnenje ljudi o  preobremenjenih zdravstvenih sistemih odraža visoko stopnjo  zaskrbljenosti glede zmogljivosti in učinkovitosti zdravstvenih storitev pri zadovoljevanju javnih potreb, zlasti ker povpraševanje po storitvah duševnega zdravja še naprej narašča.

Če se osredotočimo na Evropske države, se tudi tu odražajo svetovni trendi, pri čemer sta duševno zdravje (45%) in rak (38%)  med anketiranci najbolj izpostavljeni zdravstveni skrbi. Evropejci so v primerjavi z ostalim svetom bolj pesimistični glede prihodnje kakovosti zdravstvene oskrbe. Izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe pričakuje le  28% anketiranih, svetovno povprečje znaša 34%. V Franciji in na Madžarskem so še posebej zaskrbljeni, saj 42% oziroma 47% anketirancev meni, da se bo zdravstvena oskrba v prihodnje poslabšala. Ta stališča poudarjajo visoko stopnjo negotovosti in nezadovoljstva s trenutno usmeritvijo zdravstvenih storitev v Evropi.

Dostop do zdravljenja in dolge čakalne dobe sta pomembni vprašanji za prebivalce v Evropi, pri čemer jih 46% to prepozna kot največji izziv, sledita pomanjkanje osebja (45%) in stroški dostopa do zdravljenja (32%). Švedska in Francija poročata o največji zaskrbljenosti glede pomanjkanja zdravstvenega osebja. Te izzive otežujejo birokratske ovire in zaznano pomanjkanje naložb v zdravstveno infrastrukturo in preventivne zdravstvene ukrepe.

Duševno zdravje:  Stalno naraščanje zaskrbljenosti za duševno zdravje, zlasti med ženskami in mlajšimi generacijami, poudarja kritično potrebo po izboljšanju storitev duševnega zdravja in ozaveščanja javnosti. Razlika med spoloma pri vprašanjih duševnega zdravja zahteva tudi ciljno usmerjene posege v duševno zdravje, ki obravnavajo posebne potrebe različnih demografskih skupin.

Kakovost zdravstvene oskrbe: Upad kakovosti zdravstvene oskrbe po pandemiji opozarja na  ponovno osredotočenost na izboljšave v zdravstveni oskrbi in naložbah v oskrbo. To vključuje odpravljanje vrzeli v zagotavljanju zdravstvene oskrbe, ki so med pandemijo postale bolj izrazite.

Preobremenjeni sistemi: Vse močnejše prepričanje, da so zdravstveni sistemi preobremenjeni, zlasti v Veliki Britaniji, kaže na potrebo po sistemskih reformah in dodeljevanju sredstev. To vključuje povečanje zmogljivosti, izboljšanje učinkovitosti in zagotavljanje, da lahko sistemi zdravstvene oskrbe izpolnjujejo naraščajoče zahteve prebivalstva.

Dostopnost zdravstvene oskrbe in kadri:  Dolge čakalne dobe in pomanjkanje osebja so ključni problemi, ki zahtevajo takojšnjo pozornost, zlasti v Evropi. Za reševanje teh vprašanj bo pomembno strateško načrtovanje delovne sile, naložbe v zdravstveno izobraževanje in izboljšanje delovnih pogojev za zdravstvene delavce.

Podjetja in ponudniki zdravstvenih storitev bi se morali osredotočati na pobude za duševno zdravje in si prizadevati za spremembe politike, ki se neposredno spopada s sistemskimi izzivi. To pomeni vključitev duševnega zdravja v širše zdravstvene strategije, zaradi česar bi bile storitve dostopne in učinkovite za vse. Naložbe v zdravstveno infrastrukturo in delovno silo so ključnega pomena za zadovoljitev naraščajočih potreb in povrnitev zaupanja javnosti v sisteme zdravstvene oskrbe. Racionalizacija birokratskih procesov in optimizacija zdravstvenih postopkov pa bi bila ključna za večjo učinkovitost in zadovoljstvo bolnikov.

Rezultate raziskave si lahko pogledate  tukaj.