Razumevanje in zaupanje v pravno državo v svetu in Sloveniji

SPLOŠNO

Raziskava WJP Rule of Law index 2020 v 128 državah po vsem svetu ocenjuje in meri uspešnost posamezne pravne države, v osmih ključnih dejavnikih: omejitve vladnih pooblastil, odsotnost korupcije, odprtost vlade, temeljne pravice, red in varnost, regulativna izvršba, civilno pravo in kriminalno pravo.

V raziskavo je vključenih kar 130.000 gospodinjstev in 4000 pravnih ter drugih strokovnih sodelavcev, ki zagotavljajo pravilno tolmačenje pridobljenih informacij in oblikovanje v končne izsledke.
Namen raziskave in pridobljenih podatkov sovpada s tem, kako organizacija WJP vidi pravno državo: WJP pravno državo definira kot trajen sistem zakonov, institucij, norm in zavez skupnosti, ki prinašajo: odgovornost, pravične zakone, odprto vlado in dostopno pravičnost. William H. Neukom, ustanovitelj in upravitelj organizacije WJP, zagovarja misel, da pravna država ni samo stvar odvetnikov in sodnikov, temveč smo v pravno ureditev vpeti vsi prebivalci, saj cilja na pravičnost, različne priložnosti in predvsem mir in s tem predstavlja temelj naši skupnosti.

Raziskava je vnovič pokazala padec ali stagnacijo pri zaupanju do pravne države na splošno. Padec ali stagnacija so zaznani že tretje leto zapored. Največje spremembe (padci) so bile zaznane pri dejavnikih temeljne pravice, omejitev vladnih pooblastil in odsotnost korupcij, negativni trend pri teh dejavnikih pa je beležen že peto leto zapored. Najbolj očitno nazadovanje je opazno pri dejavniku temeljne pravice, pri katerem je upad zaupanja prisoten že v 67 državah. Zabeleženi pa niso bili samo padci, tudi zaupanje je raslo – zaupanje v dejavnik civilno pravo je naraslo, največji pozitiven premik pa je opažen pri dejavniku regulativne izvršbe, kjer bil zaznan porast v 65 državah.

O POSAMEZNIH DRŽAVAH

Omenili smo, kakšne trende je organizacija WJP zabeležila na ravni določenih dejavnikov, zdaj pa si poglejmo, kaj se je v zadnjem letu dogajalo pri posameznih državah.
Najvišja mesta na svetovni lestvici so zasedle Danska, Norveška in Finska (v tem vrstnem redu). V prvih desetih mestih lestvice ni sprememb glede na leto 2019 (Danska, Norveška, Finska, Švedska, Nizozemska, Nemčija, Nova Zelandija, Avstrija, Kanada in Estonija), spremembe v lestvici pa so prisotne v prvi dvajseterici: ZDA so se pomaknile na 21. mesto, na 19. mestu jo je nadomestila Španija; Francija je prav tako padla s 17. mesta na rep prve dvajseterice. Premik sta prav tako opravili Združeno Kraljestvo in Singapur, ki sta zamenjali mesti (v raziskavi za 2020 zaseda Singapur 12. mesto in Združeno Kraljestvo 13. mesto).

Na repu svetovne lestvice pa so se znašle Venezuela, Kambodža in DR Kongo – ohranile so ista mesta kot v raziskavi iz leta 2019.
Največji porast so zabeležili pri Etiopiji (kar 5,6% rast, najbolj na račun porasta v kategorijah omejitev vladnih pooblastil in temeljne pravice) in Maleziji (5,1% rasti, največ v kategoriji omejitve vladnih pooblastil, temeljne pravice in regulativne izvršbe). Večji porast in pozitivne spremembe lahko pripišemo nedavno opravljenim vodstvenim menjavam in prehodom v teh državah, ki je prebivalcem dalo novo upanje, in več zaupanja v pravno ureditev. Podatki, ki jih bomo pridobili v prihodnosti, bodo prav tako pomembni, saj bomo s primerjavo lahko ocenili, do katere mere so ti voditelji tudi izpolnili svoje obljube, ostali na poti napredka in predvsem ohranili zaupanje pri prebivalcih.

Po drugi strani pa so največji padec zabeležili pri državi Kamerun (-4,4%), najbolj na račun dejavnikov red in varnost ter temeljne pravice. Podoben padec pa je sledil tudi pri Iranu (-4,2%), predvsem zaradi padca pri dejavniku kriminalno pravo.

REGIJA IN SLOVENIJA

Raziskava je ločene primerjave opravila tudi na regionalni ravni, ki je oblikovana po geografski, politični in ekonomski ureditvi. Ena od teh je kategorija Evropska unija in Evropsko združenje za prosto trgovino in regija Severna Amerika – EU, EFTA & NA (Slovenija spada v to regionalno kategorijo). Pri regijski razvrstitvi prva tri mesta zasedajo tudi tri najvišje uvrščene države na globalni ravni (Danska, Norveška, Finska), z najnižjimi rezultati pa rep lestvice znotraj regije zasedajo Grčija, Bolgarija in Madžarska (Madžarska je v omenjenih regijah najnižje pozicionirana, na svetovni lestvici pa zaseda 60. mesto).

Kje v tej zgodbi je svoje mesto našla Slovenija?

Slovenija je v raziskavi WJP indeks 2020 zasedla 24. mesto na svetovni lestvici (128 držav). Svoje rezultate je izboljšala za 1,7% glede na lanskoletni indeks ter na svetovni lestvici popravila pozicijo za dve mesti. Najbolj opazna izboljšava je v kategoriji civilno pravo.

Umeščenost na regijski lestvici EU, EFTA & NA pa Sloveniji daje 17. mesto (od skupno 24).
Poleg geografske razdelitve, se je države razdelilo tudi glede na dohodek – Slovenija skupaj s še drugimi 36 državami spada v kategorijo high income, v njej pa zaseda pa 24. mesto.

O ORGANIZACIJI WJP

WJP indeks pravnih držav 2020 (WJP Rule of Law index 2020) meri izkušnje, mnenje in zaupanje prebivalcev v institucijo pravne države v 128 državah po vsem svetu. Informacije, pridobljene in obnovljene vsako leto, so pomemben pokazatelj situacije v družbi in državam omogočajo neposredno in »real time« primerjavo, poleg tega pa nudi primere dobre in slabe prakse s celega sveta.
Indeks WJP nudi konkretne, aktualne in zanesljive informacije predvsem različnim političnim akterjem, organizacijam civilne družbe, pravnim strokovnjakom, akademikom, kritikom družbe in konec koncev vsem prebivalcem pravne države, saj vključenost v družbo posredno in neposredno vpliva na posameznika in skupnost. Zato je cilj indeksa spodbuditi potrebne politične reforme in obveščati s fokusom na krepitev in utrditev pravne države v najboljšem smislu.

Organizacija WJP (The World Justice Project) je neodvisna, multidisciplinarna organizacija, ki oznanja, ozavešča in spodbuja ukrepe, potrebne in zaželene za pravno ureditev, zmanjšuje korupcijo, se bori proti revščini in boleznim ter ščiti prebivalce pred krivicami. K temu spodbuja tudi vključene pravne države, saj je takšna pravna ureditev temelj za skupnost pravičnosti, priložnosti in miru ter hkrati podpora in motivacija odgovorni vladi. Pravna ureditev s temi cilji vodi v kakovostno življenje vseh prebivalcev in ustvarja boljši svet.

Raziskavo WJP Rule of Law index 202 je v Sloveniji opravila neodvisna raziskovalna agencija Ipsos. Še več o sami raziskavi in rezultatih pa lahko najdete na spletni strani organizacije WJP.

Svetovna lestvica (do 30. mesta):