Sladkor: kako naprej?
Dandanes se zdi, da o škodljivih vplivih sladkorja že vrabci čivkajo. Dokumentarne oddaje, članki, sporočila za javnost… vtipkajte v Google frazo »prekomerno uživanje sladkorja« in dobili boste kar precej zadetkov. Kakšne so rešitve? In zakaj je dilema o sladkorju tudi tenzija med realnim in perceptivnim jazom? Ipsos je izvedel obsežno raziskavo na temo odnosa do sladkorja, ki je podala kar nekaj zanimivih zaključkov.
To, da nam je sladek okus prirojen in ga ima rada velika večina posameznikov, je tudi že dobro znano dejstvo. Zdravstvene organizacije in vladni organi nam velikokrat postrežejo s podatki o številu prebivalcev s prekomerno telesno težo, v zadnjem času pa se veliko govori tudi o debelosti in prekomerni teži mladostnikov in otrok.
Ob poplavi vseh informacij je očitno, da se pozornost ne bo kar tako umaknila, temveč je verjetno, da bo postala vedno bolj očitna. Temu pripomore tudi vedno večji delež debelosti med odraslimi in pogostosti diabetesa posebno v razvitih državah. V ta namen je Ipsos izvedel obsežno raziskavo, ki je dala kar nekaj zanimivih ugotovitev:
1. Sam sem svoje sreče krojač, ali pač?
Posamezniki v Veliki Britaniji se po večini strinjajo, da so za svoje zdravje odgovorni predvsem oni sami zato jih kar 81% meni, da sami ne naredijo dovolj za svoje zdravje. A hkrati menijo, da ima prehrambna industrija in država enako odgovornost kot oni sami pri naslavljanju problema debelosti. Čigava odgovornost je torej?
Kako pa v Sloveniji skrbimo za zdravo prehrano?
Znano je, da je dodan sladkor v sladkih pijačah in ostalih prehrambnih izdelkih glavni krivec za prekomerno telesno težo posebno pri otrocih in najstnikih. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje sladke pijače (med katere štejejo aromatizirane gazirane in negazirane brezalkoholne pijače, kot so kole, ledeni čaj, sadni napitki in vode z okusom) enkrat na teden ali pogosteje uživa malo manj kot 30% ljudi v starosti od 25 do 74 let. Ta delež pa je veliko višji med otroci in mladimi, kar je zaskrbljujoče.
2. Vem, kaj (in koliko) jem - ali res?
Podatki organizacije SACN (Scientific Advisory Committee on Nutrition) kažejo, da je 30% populacije globalno pretežkih ali predebelih, število pa še bolj naraste v razvitih državah (do 60%). Kljub temu imajo ljudje v povprečju drugačno predstavo o tem, kako »problematična« je situacija. Posameznike, vključene v raziskavo so vprašali, koliko od 100 ljudi starih 20 let in več je po njihovem mnenju predebelih. Večina je kar precej podcenila številke. Od naših najbližjih držav lahko izpostavimo Italijo, kjer ljudje menijo, da je predebelih okrog 36 od 100 ljudi, medtem ko je dejanska številka 50. Podobno situacijo najdemo v Srbiji in Črni Gori. V slednji ljudje v povprečju menijo, da je predebelih »le« 35 od 100 ljudi, medtem ko je realno stanje precej slabše in je takih kar 59 od 100 posameznikov.
Podatki raziskave, ki jo je izvedel Ipsos kažejo tudi, da ljudje na splošno nimajo najboljše percepcije o tem, kaj jedo, predvsem z vidika količine sladkorja, ki jo vsebuje določeno živilo in aktivnosti, ki je potrebna, da te (večinoma odvečne) kalorije izgubimo. Kljub temu, da se ljudje v večini zavedajo, da je povezava med pretiranim uživanjem sladkorja in zdravjem jim kar nekaj ovir preprečuje, da bi se, skladno s svojim zavedanjem, tudi obnašali.
a. Ljudje smo bitja navad: pomislite le na vse tiste, ki jim ne uspe prenehati kaditi, spremeniti svojo prehrano, shujšati…
b. Ljudje smo velikokrat pristranski: Ta pristranskost dostikrat povzroči to, da ne verjamemo, da se bodo določene stvari zgodile prav nam in posledično odlagamo spremembe za nedoločen čas.
c. Prepad med perceptivnim in realnim jazom: Dostikrat nas je sram priznati, da pojemo preveč sladkorja ali da imamo strašno radi slane prigrizke, ker se to ne sklada z našimi družbenimi normami. Ali pa, če že priznamo, da radi jemo sladko, ne povemo, koliko sladkega pojemo ali zmanjšujemo pomembnost »težave« - »saj ne pojem toliko sladkega, kakšna tortica na dan že ne more škoditi«. To dejstvo »to je problem drugih, ne moj« - je izredno pomembno, saj kaže na to, da je obnašanje še toliko teže spreminjati, prav zaradi prepada med perceptivnim in realnim jazom.
3. Sladkor: kako naprej?
Kaj nam je torej storiti? Glede na to, da smo ljudje bitja navad in da je navade posebno težko spreminjati, bo potrebno kar precej dela. V prvi vrsti je potrebno dvigniti zavedanje o tem, koliko v resnici pojemo in katere vrste živil imajo v sebi dodan sladkor ter se jim skušati izogniti oz. si jih privoščiti bolj poredko. Premostiti je potrebno tudi trenuten prepad med našim realnim jazom in tistim perceptivnim, ki trenutno zmanjšuje pomembnost te težave in nas tolaži, da le-ta vsekakor ni tako velika kot se nam zdi.
Več o omenjeni raziskavi na temo odnosa do sladkorja, si lahko preberete v priloženem članku (članek je v angleščini).
Viri:
Ipsos, Sugar what next? (2018)
NIJZ: Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016 (2018)
